Slovenci so v Republiki Avstriji avtohtona narodna skupnost oziroma narodna manjšina. Tradicionalno živijo v dveh zveznih deželah, Koroški in Štajerski. Na Koroškem živijo v dolinah Zilja, Rož in Podjuna, spodnji Labodski dolini, na Gurah, med Dravo in Celovcem ter severneje do Djekš in Kostanj. Na Štajerskem so naseljeni predvsem v Radgonskem kotu in na nekaj drugih območjih ob slovensko-avstrijski meji (Sobota, Arnež, Ivnik, Lučane itd.). Temeljni akt zaščite slovenske manjšine v Avstriji do danes ostaja ADP. Prizadevanje za izpolnitev pravnih obveznosti Avstrije je skozi desetletja predstavljalo izrazit napor za pripadnike avtohtone slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem. Na splošno so Slovenci v Avstriji zelo razvejano in kvalitetno organizirani, tako npr. na Koroškem deluje preko 100 slovenskih društev in združenj na področjih kulture, športa, mladine, gospodarstva, kmetijstva itd. Na območju veljavnega dvojezičnega šolstva delujejo dvojezične ljudske šole in vrtci, Zvezna realna gimnazija, Dvojezična trgovska akademija in Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru. Kulturna društva so povezana v dve krovni kulturni organizaciji, Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo, športna društva v Slovensko športno zvezo, Številni slovenski gospodarstveniki pa se povezujejo v okviru Slovenske gospodarske zveze. Z namenom političnega predstavništva narodne skupnosti delujejo na koroškem tri zastopniške krovne organizacije: Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. Del koroških Slovencev se združuje v okviru samostojne politične stranke Enotne liste. Za ohranjanje slovenskega jezika in identitete pomembno vlogo igrajo mediji in založbe, ki redno izdajajo in oddajajo vsebine v slovenskem jeziku. Za Slovence je zelo pomembna tudi duhovna oskrba v slovenskem jeziku v dvojezičnih farah.
Manj poznani od koroških Slovencev so štajerski Slovenci. A ker gre za bistveno manjšo in tudi že bolj asimilirano narodno skupnost, je uresničevanje njihovih pravic veliko težje in počasnejše. Krovno društvo štajerskih Slovencev je Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, ki tudi upravlja Pavlovo hišo v Potrni.
Poleg avtohtonega ozemlja, živijo danes Slovenci tudi v drugih delih Avstrije, največ v mestih Dunaj, Gradec, Solnograd in drugod. Tukaj gre tako za izseljence iz zamejskega območja, kakor z ozemlja današnje Republike Slovenije. Slovensko identiteto si prizadevajo ohranjati z občasnimi druženji, organiziranjem učenja slovenščine ter drugimi povezavami.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je 8. julija 2020 udeležila predstavitve knjige Ostali smo na Koroškem avtorice Majde Starman, ki je izšla pod okriljem Mohorjeve založbe Celovec. Delo povzema življenjsko zgodbo gospe Majde Starman.Na…
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je pred jutrišnjim srečanjem z avstrijsko zvezno ministrico za integracijo Susanne Raab in v luči srečanja s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem v Ljubljani sestala s predstavniki avtohtone…
Na Uradu se je včeraj odvil sestanek v obliki video konference s predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta in Slovenske gospodarske zveze iz Celovca na temo mejne problematike ter njenih vplivov na manjšinsko in širše obmejno gospodarstvo. Poleg državnega…
Narodni svet koroških Slovencev- NSKS
NSKS, ki je bil ustanovljen leta 1949 kot ena izmed treh političnih predstavniških organizacij slovenke manjšine na Koroškem, zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti Avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Najvišje telo odločanja v NSKS, ki sklepa tudi o smernicah za delovanje organizacije, je Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), ki ga sestavlja 48 neposredno izvoljenih poslancev in poslank s celotnega dvojezičnega ozemlja.
Zveza slovenskih organizacij - ZSO
ZSO je bila ustanovljena 25. 3. 1955 kot naslednica Demokratične fronte delovnega ljudstva. Je zbirna in nadstrankarska narodnopolitična organizacija koroških Slovencev z liberalno usmeritvijo. ZSO kot ena izmed treh političnih predstavniških organizacij zastopa, v smislu člena 7 ADP, interese avtohtone slovenske narodne skupnosti na Koroškem pred avstrijskimi uradi, pred zvezno in deželno vlado, pred mednarodnimi sodišči in institucijami ter si prizadeva za kulturno sodelovanje z Republiko Slovenijo.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk - SKS
SKS je nadstrankarska zastopniška organizacija, ustanovljena leta 2003, ki zastopa interese in pravice koroških Slovencev in Slovenk. Je ena od treh zastopniških organizacij slovenke manjšine na Koroškem, ki izvaja in podpira projekte, ki služijo ohranjanju jezika, izobraževanju, krepitvi gospodarskih odnosov in socialne odgovornosti ter strpnosti v družbi. Pri tem pa posebno pozornost posveča starejši generaciji avtohtone slovenske narodne skupnosti. SKS podpira tudi krepitev bilateralnih odnosov med Avstrijo in Slovenijo za ohranitev in pospeševanje slovenske kulture in slovenskega jezika na Koroškem. SKS se skupaj z Alpsko-jadranskim centrom za čezmejno sodelovanje (AACC) zavzema za čezmejna sodelovanja.
Enotna lista
Enotna lista je edina samostojna stranka koroških Slovencev. Stranka je bila ustanovljena leta 1991 z združitvijo Kluba slovenskih občinskih svetnikov in Koroške Enotne liste v nad-regionalno, današnjo EL. Naloge EL v sedemdesetih in deloma tudi osemdesetih letih so bile skoraj izključno v zavzemanju za enakopravnost slovenščine in zastopanju slovenske narodne skupnosti. Danes se uveljavlja kot odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnosti, kot tudi regionalna stranka južno-koroškega prostora, ki je odprta tudi za pripadnike večinskega naroda. Vsebinska težišča EL so sledeča: 1. regionalna politika (regionalni razvoj južne Koroške) 2. jezikovna politika (enakopravnost slovenščine) 3. sosedska politika (čezmejno sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo, krepitev dobrega sosedstva).
Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša
Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko je zastopniška organizacija slovenske manjšine na Štajerskem, ki upravlja Pavlovo hišo v Potrni. Društvo se je ustanovilo leta 1988 in je vedno znova opozarjalo na »pozabljeno manjšino« ter se borilo za njene v državni pogodbi (ADP) utemeljene pravice.
Kulturni dom Pavlova hiša, kjer je tudi sedež društva, je bil ustanovljen kot hiša povezovanja za na avstrijskem Štajerskem živečo slovensko manjšino in kot hiša kulture za na Štajerskem živečo več- in enojezično prebivalstvo ter tudi kot prostor namenjen interkulturnim srečevanjem med Avstrijo in Slovenijo
NOVICE - Slovenski tednik za Koroško
Slovenski tednik na Koroškem Novice izhaja od leta 2003 naprej in je bil zasnovan kot neodvisen skupni tednik vseh koroških Slovencev
Slovenski radijski in televizijski program ORF
NEDELJA - Cerkveni
list Krške škofije
Nedelja je slovenski cerkveni list Krške škofije in najstarejši tednik koroških Slovencev. Časopis je ustanovila marca leta 1926 skupina slovenskih duhovnikov. Izdaja ga slovenski dušnopastirski urad Krške škofije.
Nedelja predstavlja jezikovno in kulturno kontinuiteto ter kontinuiteto slovenske identitete ter življenjsko moč slovenske narodne skupnosti, saj se je njena zgodovina slika zgodovine skupnosti. Časopis je bil ustanovljen v času med obema svetovnima vojnama. Leta 1941 so ga nacisti prepovedali, po drugi svetovni vojni pa je bil list ponovno ustanovljen.
Po vojni je postala založnik časopisa Krška škofija. V zadnjih desetletjih se je list spremenil iz tradicionalno verskega in podučnega lista v sodoben medij narodne skupnosti z obširnimi prispevki o kulturi in o lokalnih dogodkih, z mesečno literarno prilogo in z družbeno-kritičnimi tedenskimi komentarji ter s sodobno spletno stranjo. Tako je Nedelja postala eden najpomembnejših časopisov koroških Slovencev.
Radio AGORA 105,5
Sodelovanje med radijem AGORA 105,5 in ORF-om poteka že od 21. Marca 2004. Z osmimi urami programa omogočajo ORF-u, da doseže slovensko narodno skupnost z javno-pravnim programom. Program se producira v deželnem studiju ORF-a in se oddaja na frekvencah radija AGORA 105,5. Na radiju AGORA 105,5 pa sami producirajo še dodatne štiri ure slovenskega programa. Tako ustvarjajo bogat program tudi v drugem uradnem jeziku Koroške.
Krščanska kulturna zveza - KKZ
Krščanska kulturna zveza je ena izmed dveh osrednjih kulturna organizacij koroških Slovencev. Ustanovljena je bila leta 1953 kot naslednica Slovenske krščansko-socialne zveze. Njeno poslanstvo je: 1) uveljavljanje in pospeševanje kulturnih stvaritev, potreb in interesov koroških Slovencev 2) pospeševanje znanosti in raziskovanj na kulturnem področju 3) ustvarjanje izobraževalnih možnosti 4) posredovanje kulturnih dobrin med obema v deželi živečima narodnima skupnostima ter 5) organizacijska in strokovna pomoč kulturnim društvom in skupinam, ki so včlanjene v zvezo. Z bogato ustvarjalnostjo koroških Slovencev seznanja tudi prebivalce Republike Slovenije
Slovenska prosvetna zveza - SPZ
SPZ, kot ena od obeh osrednjih kulturnih organizacij, zastopa interese koroških Slovencev na področju kulture. Včlanjenim društvom nudi organizacijsko pomoč ter izvaja različne kulturne projekte. Organizira koncerte in gledališke predstave, izobraževalne seminarje, spodbuja mladinsko in otroško kulturno dejavnost, prireja literarna branja, jezikovne tečaje, skrbi za strokovno izobraževanje kulturnih delavcev in njihovo povezovanje s kulturnimi ustanovami v Sloveniji. Razvija tako kulturno politiko, ki spodbuja moderne izrazne oblike, med- in multietnične koncepte, med- in nadregionalno sodelovanje, ter si prizadeva za boljše (s)poznavanje slovenskega jezika in kulture pri večinskem narodu. Z bogato ustvarjalnostjo koroških Slovencev seznanja tudi prebivalce Republike Slovenije.
Slovenska
gospodarska zveza - SGZ
Slovenska gospodarska zveza je nadstrankarska gospodarska organizacija koroških Slovencev. Ustanovili so jo leta 1988 gospodarstveniki in člani prostih poklicev iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Namen združenja je: združevanje slovenskih gospodarstvenikov in gospodarskih strokovnjakov, podpiranje gospodarstva na Južnem Koroškem, svetovanje pri podporah EU, pospeševanje podjetništva, pospeševanje skupnega Alpsko-Jadranskega gospodarskega prostora, informiranje članov o gospodarskih in davčnih zadevah, svetovanje pri čezmejnih gospodarskih dejavnostih med Avstrijo in Slovenijo.
Slovenska
športna zveza - SŠZ
Slovenska športna zveza je bila ustanovljena 19. junija 1949, ko se je povezalo devet slovenskih športnih društev iz dvojezičnega ozemlja južne Koroške v Slovensko fizkulturno zvezo (SFZ). Kasneje se je preimenovala v Slovensko športno zvezo. Združuje več kot 30 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci in delavkami, trenerji, pedagogi, itd. Organizira in koordinira športno dejavnost koroških Slovencev. Športna dejavnost v Slovensko športno zvezo včlanjenih društev sega od alpskega in nordijskega smučanja, deskanja, sankanja, odbojke, nogometa, košarke, boksa, namiznega tenisa,
tenisa, atletike, jadralstva tja do planinstva, lovstva, športnega ribištva in šaha.
Slovenski inštitut na Dunaju
Cilji društva so vzdrževanje stikov med slovensko in avstrijsko kulturo, informiranje javnosti o kulturnih prireditvah, promocija slovenske kulture in umetnosti ter povezovanje Slovencev na Dunaju.
Društvo slovenski dvojezični vrtec
Vrtec deluje z elementi Montessori pedagogike v kombinaciji z drugimi sodobnimi pristopi na področju predšolske vzgoje. Njegovo bistvo je, slovenskim predšolskim otrokom na Dunaju, ponuditi okolje, v katerem se nemški in slovenski jezik enakovredno prepletata, dodatno pa lahko otroci uživajo tudi v angleškem programu.
Slovenski kulturni center Korotan
Slovenski kulturni center Korotan deluje v javno dobro in je neprofitno društvo.
Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju
Klub slovenskih študentov in študentk se trudi, da bi nudil vsaki zanimani osebi, dostop do slovenskega jezika.
SID - Slovenska iniciativa Dunaj
Smo društvo Slovencev živečih na Dunaju in naš primarni namen je podpiranje slovenskega kulturnega delovanja, v okolju v katerem živimo, tako za odrasle kot za otroke. Z raznimi projekti in organizacijo vsevrstnih dogodkov želimo povezati na Dunaju živeče Slovence in s tem utrditi slovensko skupnost.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.