Na Švedskem živi večje število Slovencev, ki so pretežno že švedski državljani. Odrašča že tretja generacija, ki v glavnem še razume slovenski jezik, le del pa ga tudi aktivno obvlada. Po približnih ocenah šteje slovenska skupnost od 3.000 do 5.500 oseb, po nekaterih celo do 7.000. Večina se je zaradi ekonomskih razmer priselila v drugi polovici šestdesetih let, nekaj je bilo tudi mladih intelektualcev. Priseljevanje je potekalo do leta 1972/73, ko je Švedska omejila imigracije. Danes največ Slovencev živi na jugozahodu Švedske v Göteborgu in v Malmö-u, kjer so zaposleni v avtomobilski in prehrambeni industriji. V Stockholmu in njegovi širši okolici živi približno 400 naših rojakov, pretežno v mešanih zakonih, nekaj jih je tudi v Upsali. V zadnjih letih se število Slovencev, predvsem zaradi priseljevanja mlajših Slovencev, ki prihajajo na Švedsko zaradi dela in študija, povečuje.
Literarno društvo Sončnica iz Rogaške Slatine vas vabi njihovem Literarno sodelovanje “Prisluhni besedam”. Besedilo celotnega vabila objavljamo spodaj. VABILO Vsako leto razpišemo literarno sodelovanje za ustvarjalce v Sloveniji (tudi v Cankarjevem in Vodnikovem letu je bil dober odziv besednih ustvarjalcev). Vse prispevke…
V Rafaelovi Družbi si želijo spoznati vaš svet slovenstva, vaš košček Slovenije. Zato vas vabijo, da se udeležite fotonatečaja Moj košček Slovenije. Dragi rojaki v Sloveniji, zamejstvu in po svetu, gotovo večkrat pomislite na Slovenijo. Morda je to vaša domovina, morda domovina…
Člani Porabskega kulturnega in turističnega društva (PKTD) Andovci, se bodo od 15. do 19. julija podali na „romarsko” pot, od “Malega Triglava” do njegovega “velikega brata” v Sloveniji. “Kar je gora Ararat za Armence, Fudžijama za Japonce ali Olimp…
Ministrica dr. Helena Jaklitsch se je preko avido-video konference udeležila sestanka Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL). SMUL združuje s Slovenijo povezane znanstvenike, profesorje in druge ugledne osebnosti, ki delujejo v akademskem, raziskovalnem in razvojnem okolju v tujini. Pogovor je tekel…
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je 8. julija 2020 udeležila predstavitve knjige Ostali smo na Koroškem avtorice Majde Starman, ki je izšla pod okriljem Mohorjeve založbe Celovec. Delo povzema življenjsko zgodbo gospe Majde Starman.Na…
Pri Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa se zavzemajo, da na področju književnosti pripomorejo k povezovanju slovenskih rojakov po svetu in pomagajo pri ohranjanju slovenske besede. V ta namen pripravljajo natečaj za mlade slovenske rojake s finančno podporo Urada za Slovence…
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes obiskala novoizvoljena poslanka hrvaškega sabora gospa Barbara Antolić Vupora, ki je tudi zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine. Ministrica Jaklitsch ji je še osebno čestitala za ta uspeh, pogovor…
Slovenska zveza na Švedskem
Slovenska zveza je bila ustanovljena leta 1991, šteje 11 društev in ima 1086 članov, čeprav smo pri raziskovanjih prišli do rezultata, da je na Švedskem okoli 5000 Slovencev in njihovih potomcev, prve, druge in tretje generacije. Druga generacija še razume in govori slovensko, od tretje pa le redki. Kajti potomci druge generacije se možijo ali prebivajo v skupnem gospodinjstvu s švedskim partnerjem in zato ne čutijo več potrebe po znanju slovenskega jezika za svoje otroke. Slovenska društva so razpršena na prostoru 600 km2. Društva so v desetih mestih in 7-ih pokrajinah. Dejavnosti v večini društev so zelo opadle, razen v treh ali štirih, kjer so aktivnosti spet na visoki ravni, to pa je odvisno od ljudi, ki bolj uspešno vodijo društva. Tako imamo še 2-3 pevske zbore, veliko krožkov, slovensko šolo v dveh društvih in eno likovno ter balinarsko sekcijo. Člani upravnega odbora Slovenske zveze se srečajo dvakrat na leto. V marcu-aprilu na občnem zboru in v novembru na jesenski konferenci. Vsako leto pripravi C. M. Stopar Zbornik Zveze v 40-ih izvodih, kjer je opisano delo Zveze v preteklem letu s fotografijami, ekonomskim poročilom in plan dela za naslednje leto ter smernice Zveze za naslednja tri leta. Zbornik je na 38-ih straneh. Vsako drugo leto eno izmed društev skupno s Slovensko zvezo organizira Slovensko kulturno srečanje za vsa društva na Švedskem. Avguština Budja iz pevskega društva Orfeum je avtor več knjig ki vsebujejo tematiko o Slovencih na Švedskem.
Slovensko društvo Simon Gregorčič Köping
Smo majhno in preprosto društvo, ki leži 150 km južno od Stockholma. Ukvarjamo se predvsem z kulturnimi dejavnostmi, trudimo se ohraniti materni jezik, navade in običaje, z željo, da vse to tako rekoč prenesemo na naše mlajše rodove.
Slovensko društvo v Stockholmu
Namen društva je, da združuje rojake na področju Stockholma, krepi narodno zavest ter ljubezen do slovenskega jezika in matične domovine.
Slovensko-švedsko pevsko društvo Orfeum
Rdeča nit skozi doslej 40-letno zgodovino društva je pevska in glasbena dejavnost, jezikovno izobraževanje in slovenska kultura, kulinarika in integracijsko povezovalne dejavnosti. Udejstvovali smo se tudi športno, vendar ta dejavnost zamira.
Slovenska katoliška misija na Švedskem
Slovenska katoliška misija je bila ustanovljena leta 1962, ko je slovenski duhovnik Jože Flis prišel iz Pariza na Švedsko, kjer je bival vse do leta 1972. Njegovo delo je nadaljeval p. Janez Sodja, ki je dvakrat na leto za daljši čas prihajal iz Munchena na Švedsko, kjer je obiskoval in povezoval slovenske rojake ter jih duhovno oskrboval. Leta 1974 je prvič zbral rojake v Vadsteni za Binkošti. Od takrat se slovenska romanja in srečanja v Vadsteni dogajajo nepretrgoma. Slovenci tako zaznamujejo Binkošti v Vadsteni in temu prazniku dajo svoj ton, kar je za Vadsteno in istočasno za ohranjanje slovenstva na Švedskem izrednega pomena. Delo p. Janeza je nadaljeval 16 let Jože Drolc. Za njim pa je prišel na Švedsko Zvone Podvinski, ki bo letos dopolnil 16 let delovanja med rojaki na Švedskem. Slovenski duhovnik pokriva teren petih Slovenij in duhovno oskrbuje rojake od Göteborga do Stockholma, od Malmöja do Nybra in nazaj v Göteborg. Trinajst večjih in manjših skupnosti duhovno oskrbujejo slovenski duhovniki redno vse od 1962. leta. Poleg duhovne oskrbe je slovenski duhovnik tudi tisti, ki trka na srca rojakov, da gojijo pri svojih otrocih narodno zavest in skrbijo za versko in narodno identiteto, kajti le tako se bo slovenstvo prepoznalo in ohranjalo tudi v tujini. Hvala domovini Sloveniji in posebej Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za materialno podporo pri izvedbi Vseslovenskega srečanja v Vadsteni. Veselimo se, da smo končno dobili tudi svojega ministra, ki mu želimo veliko uspeha pri tako pomembnem poslanstvu.
Slovensko kulturno društvo Planika
Z 208 člani je drugo največje slovensko društvo v Kraljevini Švedski. Ima dolgo tradicijo izobraževalnih in kulturnih dejavnosti. Do leta 2000, ko so odrasli še zadnji pripadniki 2. generacije, so v okviru društva poleg vsega ostalega delovali še: folklorna in dramska skupina, ter nogometni in namiznoteniški klub Planika. Prireja tečaje kuhanja ter angleščine in italijanščine. Pod okriljem društva deluje še pevski zbor; vodi ga dirigent Johannes Likar. Razpolaga z lastnim lokalom s 50 sedeži.