Po neuradnih ocenah živi v Argentini okoli 30.000 Slovencev oziroma njihovih potomcev.
Dne 21. 4. 2020 je v tej državi živelo 6.494 slovenskih državljanov s tam prijavljenim stalnim bivališčem ter 28 z začasnim.
Slovenci so v to državo prihajali v treh valovih.
Prvi so s slovenskega etničnega ozemlja v Argentino prišli konec 60. let 19. stoletja, ko so se na podlagi mednarodnega dogovora med Argentino in Avstro-Ogrsko kot kmetje naselili v provinci Entre Rios. Pri tej skupnosti je po že skorajšnji popolni asimilaciji v zadnjih dveh desetletjih zaznati prebujen interes za slovensko identiteto, kar se odraža v dveh društvih (Triglav in Slovenski duh).
Manjša skupina se je priselila v začetku 20. stoletja, največ pa v obdobju med I. in II. svetovno vojno, predvsem s Primorske in iz Prekmurja, skupno do približno 25.000 oseb. Šlo je tako za ekonomske razloge, kot politično emigracijo zaradi fašizma na Primorskem. Največ se jih je naselilo v Buenos Airesu in okolici, manj pa tudi v Rosariu, Cordobi, Chacu in drugje. V Buenos Airesu še vedno deluje pretežno primorski klub Triglav. Prekmurci (in deloma Primorci) pa se združujejo v društvu Bernal. Imajo tudi svojo radijsko oddajo in arhiv. Številčna skupnost medvojnih emigrantov in njihovih potomcev je tudi v kraju Rosario, prav tako klub Triglav. V vrsto klubov Triglav spada tudi slovensko društvo v Cordobi. V zadnjih letih so bolj začeli iskati svoje korenine in se organizirati tudi Slovenci, pretežno belokranjskega rodu, v provinci Chaco.
Številčno manjša, a organizacijsko daleč najmočnejša slovenska skupnost v Argentini je skupnost povojnih beguncev, ki so se, pretežno na območje velikega Buenos Airesa, odselili med leti 1947 in 1949 ter 1954 in 1955 (gre za nekaj več kot 6.000 oseb). Poleg Buenos Airesa v večjem številu živijo še v Barilochah in Mendozi.
Osrednja kulturna ustanova Slovenska kulturna akcija izdaja knjige, prireja razstave ipd. Krovna organizacija se imenuje Zedinjena Slovenija in je prek Medorganizacijskega odbora povezana s krajevnimi domovi in številnimi organizacijami. Izdajajo tedenski časopis Svobodna Slovenija, v tiskani in elektronski obliki.
Samo v širšem Buenos Airesu danes deluje šest domov te skupnosti, srce skupnosti pa je v Slovenski hiši, ki je osrednji dom, v Mendozi in Barilochah pa še po eden. Tam poteka pouk slovenske osnovne šole, maše idr. Imajo svoje zavetišče za ostarele, počitniški dom, športna igrišča, pevske zbore, gledališke skupine itd.
Pomembno vlogo igra Slovensko dušno pastirstvo, ki ima tako kot Zedinjena Slovenija in uredništvo časopisa svoj sedež v Slovenski hiši v središču Buenos Airesa.
Močno povezovalno vlogo ima radijska oddaja Okence v Slovenijo.
V Argentini je še vrsta manjših skupin in posameznikov, ki bolj ali manj uspevajo ohranjati svoje slovenstvo (Miramar, San Martin de los Andes, Tucuman, San Luis, Neuqen itd).
V Argentini deluje tudi pet društev beneških Slovencev, največje, v Buenos Airesu, ima edino tudi svoje prostore.
