Back to Top

SLOVENCI ZUNAJ SLOVENIJE
ZGODOVINA IZSELJEVANJA

Slovenska veselica v Limburgu

Po nekaj letih je bila v soboto, 15. oktobra, spet prava slovenska veselica v nizozemskem Limburgu. Priredili so jo nekdanji člani folklorne skupine ‘Nizozemska’. Kot v dobrih, starih časih, so bile vstopnice hitro razprodane in so bili obiskovalci izredno navdušeni…

XLIX. literarni natečaj revije Mladika

Revija Mladika razpisuje XLIX. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno (ne v tiskanih izdajah ne na družbenih omrežjih) kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku..

Mednarodni literarni razpis »Prisluhni besedam«

 Literarno društvo Sončnica iz Rogaške Slatine vas vabi njihovem Literarno sodelovanje “Prisluhni besedam”. Besedilo celotnega vabila objavljamo spodaj. VABILO Vsako leto razpišemo literarno sodelovanje za ustvarjalce v Sloveniji (tudi v Cankarjevem in Vodnikovem letu je bil dober odziv besednih ustvarjalcev). Vse prispevke…

Fotonatečaj Rafaelove Družbe Moj košček Slovenije

 V Rafaelovi Družbi si želijo spoznati vaš svet slovenstva, vaš košček Slovenije. Zato vas vabijo, da se udeležite fotonatečaja Moj košček Slovenije. Dragi rojaki v Sloveniji, zamejstvu in po svetu, gotovo večkrat pomislite na Slovenijo. Morda je to vaša domovina, morda domovina…

Romanje porabskih Slovencev od Malega Triglava do Triglava

Člani Porabskega kulturnega in turističnega društva (PKTD) Andovci, se bodo  od 15. do 19. julija podali na „romarsko” pot, od “Malega Triglava” do njegovega “velikega brata” v Sloveniji.   “Kar je gora Ararat za Armence, Fudžijama za Japonce ali Olimp…

Virtualni sestanek s Svetovno mrežo Univerze v Ljubljani

 Ministrica dr. Helena Jaklitsch se je preko avido-video konference udeležila sestanka Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL). SMUL združuje s Slovenijo povezane znanstvenike, profesorje in druge ugledne osebnosti, ki delujejo v akademskem, raziskovalnem in razvojnem okolju v tujini. Pogovor je tekel…

Predstavitev knjige Majde Starman Ostali smo na Koroškem

 Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je 8. julija 2020 udeležila predstavitve knjige Ostali smo na Koroškem avtorice Majde Starman, ki je izšla pod okriljem Mohorjeve založbe Celovec. Delo povzema življenjsko zgodbo gospe Majde Starman.Na…

Bralno-risalni natečaj Svetovnega slovenskega kongresa

Pri Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa se zavzemajo, da na področju književnosti  pripomorejo k povezovanju slovenskih rojakov po svetu in pomagajo pri ohranjanju slovenske besede. V ta namen pripravljajo natečaj za mlade slovenske rojake s finančno podporo Urada za Slovence…

Srečanje ministrice Jaklitsch z novoizvoljeno poslanko hrvaškega sabora gospo Barbaro Antolić Vupora

  Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes obiskala novoizvoljena poslanka hrvaškega sabora gospa Barbara Antolić Vupora, ki je tudi zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine. Ministrica Jaklitsch ji je še osebno čestitala za ta uspeh, pogovor…

Slovenci zunaj Slovenije

Ocenjuje se, da zunaj Slovenije živi približno pol milijona Slovencev in oseb slovenskega rodu, ki se s tem še vedno identificirajo, kar predstavlja okoli petino slovenskega narodnega telesa. Pri tem ločujemo avtohtono slovensko poselitev v sosednjih državah, tako imenovane zamejce (slovenske narodne skupnosti oziroma manjšine) in Slovence po svetu, to so rojaki, ki so se izselili iz Slovenije, bodisi začasno (zdomci) ali trajno (izseljenci) in njihove potomce. Za emigrante in njihove potomce se pogosto uporablja tudi izraz diaspora.

 

Rojake, ki so se iz slovenskega narodnostnega ozemlja izseljevali na tuje, se je v preteklosti delilo na zdomce in izseljence. V sociološkem pogledu so zdomci tisti, ki naj bi se nameravali vrniti v svoje izvorne domovine, izseljenci pa ne; v pravnem pogledu pa naj bi zdomci ohranili stalno bivališče v izvorni domovini, izseljenci pa ne. Ker pa se življenjske odločitve in slogi spreminjajo in se zdomstvo pogosto sčasoma spremeni v izseljenstvo, poleg tega pa sta oba pojma netočna za drugo in nadaljnje generacije, torej potomce zdomcev in izseljencev, se v novejšem času najpogosteje uporablja enoten pojem Slovenci po svetu.

 

Slovenci v zamejstvu ali zamejski Slovenci so rojaki, ki prebivajo kot avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, na zgodovinskem poselitvenem območju slovenskega naroda.  Poleg pojmov zamejstvo in zamejci se enakovredno uporabljajo še pojmi Slovenci v sosednjih državah, Slovenci v sosedstvu in avtohtone slovenske narodne skupnosti oziroma manjšine. Območja sosednjih držav, kjer prebiva avtohtona slovenska narodna skupnost, in Republika Slovenija tvorijo skupni slovenski kulturni prostor. 

 

Avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah je z Republiko Slovenijo, ki je njena matična domovina in država zaščitnica, tesno povezana. Povezanost je zlasti izrazita na kulturnem, prosvetno-izobraževalnem, gospodarskem in političnem področju.

  

Avtohtona slovenska narodna skupnost obstaja v vseh štirih sosednjih državah, njena številčnost, njen položaj in status pa se od države do države pomembno razlikujejo. 

 

Zgodovina izseljevanja

Slovenci so se s slovenskega etničnega ozemlja izseljevali v treh večjih valovih:

1.val: med leti 1860 in 1914. V tem času je prišlo v Evropi in s tem tudi na Slovenskem do velikega porasta prebivalstva in zemlja ni mogla vseh preživeti, kmetje so po odpravi fevdalizma dobili osebno svobodo, številni fantje so se želeli izogniti služenju vojaščine. Ocenjuje se, da se je v tem valu, ki se je končal s prvo svetovno vojno, s slovenskega etničnega ozemlja izselila skoraj tretjina prebivalstva. Najpogostejše dežele izseljevanja so bile: ZDA, Nemčija, Argentina in drugi deli Avstro-Ogrske, manj tudi Brazilija, Venezuela, Kanada in druge. Pozabiti ne gre niti na aleksandrinke, to so bila mlada dekleta, predvsem s Primorske in iz Ziljske doline, ki so kot dojilje in varuške odhajale k bogatejšim družinam v Egipt.

2.val: med leti 1918 in 1941. V tem obdobju se prepletajo ekonomski (manj razvite regije) in politični (Primorci se umikajo pred fašizmom, koroški Slovenci pred nemškim nacionalizmom) razlogi. Taktika političnega pregona je pogosto bilo tudi ekonomsko zanemarjanje območij. Ker so ZDA priseljevanje zelo omejile, se je glavnina izseljencev preusmerila v Argentino, manj pa tudi v druge države Južne Amerike, Kanado in Avstralijo. Precej je bilo tudi izseljevanja v Evropo, največ v Francijo, Belgijo in Nemčijo. Del prebivalstva se je izseljeval tudi v druge dele Kraljevine SHS. Še naprej je bilo prisotno tudi izseljevanje mladih deklet v Egipt.

3.val: med leti 1945 in koncem 1970. let. Tudi v tem valu se prepletajo politični in ekonomski razlogi. Takoj po koncu druge svetovne vojne je ozemlje današnje Republike Slovenije zapustila množica ljudi, ki se ni strinjala s komunistično oblastjo in jim je ta stregla po življenju. Najprej so se naselili v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji, nato pa so se od tam izselili po svetu. Tem je v naslednjih letih in desetletjih sledilo izseljevanje mnogih, ki so prišli v konflikt s komunistično oblastjo. Osrednje države izseljevanja so bile Argentina, ZDA, Avstralija, Kanada, manj tudi druge, npr. Velika Britanija, Švedska, Nemčija V 60. letih pa se je začel val številnih ekonomskih migrantov, ki so izseljevali v Nemčijo, Švedsko, Francijo, Avstralijo, Kanado, tudi ZDA in v še nekatere evropske države.

 

Po osamosvojitvi Republike Slovenije se je izseljevanje nadaljevalo v majhnih številkah. Šlo je predvsem za individualiste, ki so se izseljevali v iskanju boljših kariernih možnosti, zaradi ljubezni, pustolovstva itd. Izseljevanje je poskočilo z zadnjo ekonomsko-finančno krizo (2008/9) in se konstantno zvišuje ter dosega približno 9.000 državljanov letno. Značilnosti sodobnih migrantov so drugačne od prvih treh valov.

Poleg omenjenih obstajajo še manjše »kategorije« slovenskih izseljencev s svojimi značilnostmi, kot so na primer slovenski misijonarji, ki delujejo po svetu.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Skip to content